Marijine sestre čudodelne svetinje 
Naš dom je tam, kjer sveti križ stoji,
kjer v bratih, sestrah Bog trpi,
bogastvo naše je ljubezni žar,
želi potrebnim razdati se vsekdar.
Zato pa slavospev z Marijo
za milost svete izvolitve
veselo poje iz srca
hvaležna Družba Marijinih sestra.
(himna Marijinih sester)
Naša redovna skupnost se uradno imenuje: Družba Marijinih sester čudodelne
svetinje, kratko pa - Marijine sestre. Že ime samo pove, da je naša
vzornica in nebeška zavetnica Marija. Kot zunanji znak pripadnosti
Mariji
nosimo čudodelno svetinjo, ki pa ni nekakšen čarobni amulet, ampak
dar nebeške Matere, ki se je leta 1830 v Parizu prikazala s. Katarini
Labouré. Naročila
ji je, naj poskrbi za kovanje svetinje in ji rekla: "Tisti, ki
jo bodo z zaupanjem nosili, bodo prejeli velike milosti." Po
njej je prišlo do mnogih spreobrnjenj in čudežnih ozdravljenj,
zato je tudi dobila ime - čudodelna.
Sestre opravljamo svoje delo pri bolnikih - včasih tudi zelo naporno
- z velikim zaupanjem v mogočno priprošnjo Marije prav preko čudodelne
svetinje.
Morda je posebna zanimivost naše Družbe v tem, da je nastala na slovenskih
tleh. V Ljubljani, v zavetišču sv. Jožefa (danes dijaški dom na Vidovdanski
9), je leta 1878 naša ustanoviteljica s. Leopoldina Brandis
dala prvim trem sestram redovno obleko.
 Zakaj
se je s. Leopoldina, vizitatorica usmiljenih sester avstro-ogrske
province, odločila za ustanovitev nove redovne družbe? To pot ji je
pokazala velika ljubezen do ubogih, predvsem do bolnikov, ki so ležali
doma in so rabili postrežbo tudi ponoči, usmiljenkam pa takšne strežbe
njihova pravila niso dovoljevala.
S. Leopoldina je "bolniškim dekletom", kot so se takrat imenovale,
leta 1882 napisala kratka pravila. Napisana so v duhu sv. Vincencija
Pavelskega, iz njih pa močno izžareva tudi njena marijanska usmerjenost.
Iz teh "bolniških deklet" je leta 1926 v Ljubljani nastala
redovna skupnost Marijinih sester. Cerkev je leta 1940 potrdila Družbo,
ki je leta 1977 postala papeškopravna.
Naše glavno poslanstvo - karizmo Družbe - je s. Leopoldina Brandis
označila takole: "Kakor je nekdaj Marija hitela čez hribe, da
bi ljubeče stregla svoji teti Elizabeti, tako naj bolniške sestre hitijo
v stanovanja
bolnikov, da tja prinesejo tolažbo in pomoč ter z najpožrtvovalnejšo
ljubeznijo strežejo trpečim, h katerim so poslane, da jih negujejo."
Za geslo imamo Marijine besede: "Glej, dekla sem Gospodova!"
Tako je duh Družbe duh ponižne strežbe bližnjemu v potrebi in to z
nadnaravno dobrohotno ljubeznijo zlasti do najbolj ubogih. Imamo poslanstvo,
ki
presega zgolj naše človeške moči, zato je sestrski delovni dan tako
razdeljen, da je dovolj časa za molitev, kjer evharistična daritev
zavzema
glavno mesto. Udeležujemo se je vsak dan, vendar se zgodi, da se v
praksi izvaja tudi Vincencijev stavek: "Zapustiti Boga zaradi
Boga",
kar pomeni, da je treba kdaj zapustiti Boga v evharistiji zaradi Boga
v trpečih bratih in sestrah. Navodilo našega duhovnega očeta sv. Vincencija: "Ljubimo
Boga v potu svojega obraza in z delom svojih rok" velja tudi
za nas. Po duhu vere in ljubezni je tako vsako delo, pa naj bo še
tako
neznatno, božja služba. To pa je tudi naše skupno poslanstvo v Cerkvi,
tako v domovini kot po svetu.
Družba sestavljata v dve provinci.
Sedež slovenske province:
Provincialat Marijinih sester
Mekinčeva 12
SI-1000 Ljubljana
tel. 01/586-39-51
faks 01/542-33-30
ms.provincialat@rkc.si
Slovenska provinca ima postojanke še v Italiji, na Slovaškem
in v Kanadi.
Sedež hrvaške province:
Provincialat Marijinih sestara
Štrosmajerova 141
HR-???? Osijek
tel. 031/304-122
Hrvaška provinca ima postojanke še v Bosni, Nemčiji in misijonsko
postojanko v Beninu v Afriki.
V Ljubljani pa ima sedež tudi vrhovno vodstvo naše Družbe:
Vrhovno vodstvo Družbe Marijinih sester
Hrenova 10
SI-1000 Ljubljana
tel. 01/422-46-50
faks 01/422-46-55
ms.vrhovno.vodstvo@rkc.si
|
